Kupna moč in realne plače v Evropi: kaj kupimo s plačo po upoštevanju inflacije

Med letoma 2019 in 2024 se je povprečna plača za polni delovni čas v Italiji zvišala za 11,0 %, cene življenjskih potrebščin pa za 18,5 %, zato je bilo z isto plačo mogoče kupiti približno 6,3 % manj. V Bolgariji so se plače zvišale za 76,9 %, cene pa za 31,1 %, zato je bilo s plačo mogoče kupiti približno 34,9 % več. Če plačo delimo s cenami, dobimo realno plačo, to pa je prvi pomen kupne moči: kaj je mogoče kupiti s plačo v primerjavi z zgodnejšim letom. Drugi pomen primerja države: kaj je mogoče kupiti z istim denarjem v Sofiji, Berlinu ali Lizboni. Ta članek obravnava oba pomena, prikaže metodo in pove, kje posamezno merilo ni več zanesljivo.

Dva pomena „kupne moči“

Nominalna plača je izražena v valutnih enotah. Realna plača pa te enote deli s cenovnim indeksom, zato sledi temu, kaj je mogoče s plačo kupiti. Ko Evropska komisija poroča o realnih plačah, svojo metodo navede povsem jasno: „Realne plače so bile izračunane z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin kot deflatorja“ (Labour Market and Wage Developments in Europe, 2025, v angleščini). HICP je indeks cen življenjskih potrebščin, ki se v EU izračunava po usklajenem pristopu in z enotnim naborom opredelitev ter se uporablja predvsem za merjenje inflacije (glosar Eurostata); uporabljamo ga na vsem tem spletišču, HICP proti CPI pa pojasnjuje, v čem se razlikuje od nacionalnih indeksov.

Med državami je vprašanje drugačno, ker se razlikujejo tako cene kot plače. Eurostatov standard kupne moči (SKM; angl. PPS) je „umetna valutna enota“: teoretično se z enim SKM v vsaki državi kupi enaka količina blaga in storitev, vrednosti v SKM pa se izračunajo tako, da se znesek v nacionalni valuti deli s pariteto kupne moči te države (glosar Eurostata). Prvi pomen sledi eni državi skozi čas, drugi primerja države ob istem datumu. Odgovarjata na različni vprašanji, zato ju ne gre mešati.

Kako je tu izračunana realna plača

Podatek o plačah je Eurostatova povprečna plača na zaposlenega, preračunana na polni delovni čas (nama_10_fte), časovna vrsta, na kateri temeljijo strani o povprečni plači tega spletišča. Eurostat jo sestavi iz nacionalnih računov: plače in zaslužke deli s številom zaposlenih, nato pa pomnoži z razmerjem med običajnim tedenskim delovnim časom zaposlenih za polni delovni čas in običajnim tedenskim delovnim časom vseh zaposlenih iz ankete o delovni sili (metapodatki Eurostata). Gre za bruto znesek za celotno gospodarstvo; vrsta zajema vse države EU razen Nizozemske. Najnovejše leto je 2024; nabor podatkov je bil nazadnje posodobljen 12. novembra 2025.

Podatek o cenah je HICP: letno povprečje Eurostatovega mesečnega indeksa (prc_hicp_minr) za leto 2024, deljeno z letnim povprečjem za leto 2019. Plače so upoštevane v domači valuti vsake države, zato menjalni tečaji na izračun ne vplivajo. Realna sprememba je razmerje plač, deljeno z razmerjem cen:

• Nemčija: razmerje plač 1,200 (44.827 € leta 2019, 53.791 € leta 2024), razmerje cen 1,223; 1,200 ÷ 1,223 = 0,981, kar je realna sprememba −1,9 %.

Stolpec v evrih v spodnji tabeli preračuna nacionalne valute po menjalnih tečajih in služi le za prikaz velikostnega reda.

Euroobmočje: plače so v letih 2020 in 2022 zaostale za cenami

Za 20 držav euroobmočja, ki jih zajema Eurostatova vrsta (Bolgarije v njej ni), je mogoče izračun opraviti za vsako leto posebej.

Izračun spletišča euroflation iz Eurostatovih podatkov nama_10_fte (evro) in letnega povprečja prc_hicp_minr za euroobmočje z 20 državami (letne stopnje so enake tistim v prc_hicp_ainr). Vsako leto je primerjano s prejšnjim. Strani tega spletišča o inflaciji v euroobmočju zajemajo 21 držav, odkar se je Bolgarija 1. januarja 2026 pridružila euroobmočju, zato se lahko tamkajšnja številka razlikuje za 0,1.

Leta 2022 so se cene v povprečju zvišale za 8,4 %, plače pa za 4,7 %. Plače so leta 2023 in 2024 spet rasle hitreje od cen, vendar je realna plača po vseh petih letih skupaj še vedno za 1,5 % pod ravnjo iz leta 2019.

Po državah, 2019–2024

Tabela zajema 26 držav iz Eurostatove vrste (vse članice EU razen Nizozemske) in je razvrščena po realni spremembi.

Izračun spletišča euroflation iz Eurostatovih podatkov nama_10_fte (nacionalna valuta; stolpec v evrih po menjalnih tečajih) in prc_hicp_minr (letna povprečja), 2024 v primerjavi z 2019. Realna sprememba je izračunana iz nezaokroženih vrednosti, zato se lahko od zaokroženih stolpcev razlikuje za 0,1.

Plače so rasle hitreje od cen v 19 od 26 držav, počasneje pa v 7: na Finskem, v Nemčiji, Franciji, na Švedskem, v Grčiji, na Češkem in v Italiji. Plače so se za več kot polovico zvišale v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, v Litvi in na Poljskem, kjer so se cene zvišale med 31 % in 52 %. Realna sprememba ne pove ničesar o ravni: Bolgarija ima kljub 34,9-odstotni realni rasti še vedno najnižjo plačo v tabeli, 15.387 € leta 2024. Na Češkem so se plače zvišale za 35,2 %, cene pa za 40,9 %.

Kaj ugotavlja Evropska komisija

Komisijin letni pregled gibanj na trgu dela in plač, objavljen oktobra 2025, realne plače meri s svojo podatkovno zbirko AMECO in s HICP. Poroča, da so realne plače „leta 2022 znatno upadle in v prvi polovici leta 2023 zmerneje“, da je anualizirana rast realnih plač v tretjem četrtletju 2023 postala pozitivna in leta 2024 dosegla 2,7 % ter da so realne plače v EU leta 2024 „v povprečju ostale 0,7 % pod ravnjo iz leta 2019“ (2. poglavje). Isto poglavje države razvršča v skupine. Realne plače so raven iz leta 2019 presegale za 12 do 18 % na Madžarskem, v Litvi, Latviji, na Poljskem, Portugalskem in v Sloveniji ter za več kot 20 % v Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji; v Avstriji, Belgiji, na Cipru, Danskem, v Estoniji, na Irskem, Malti, Slovaškem in v Španiji so jo presegale za manj kot 7 %; pod njo so bile za manj kot 3 % na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu in na Švedskem ter za več kot 4 % na Češkem in v Italiji.

Oba nabora podatkov se v večini držav ujemata v smeri gibanja: med devetimi državami, ki jih Komisija uvršča pod raven iz leta 2019, so vseh sedem držav, ki so v tabeli pod ničlo, ter še Nizozemska, ki je v Eurostatovi vrsti ni, in Luksemburg. Po posameznih državah se ne ujemata. Komisijini podatki po državah izhajajo iz AMECO (njen graf 2.5), to pa je drugačna vrsta plač kot tukaj uporabljena Eurostatova plača, poročilo pa uskladitve med njima ne pojasnjuje. Latvija in Poljska sta na primer v njeni skupini od 12 do 18 %, v tabeli pa imata 7,3 oziroma 10,0 %; Hrvaška je tam nad 20 %, tukaj pa ima 15,7 %; Luksemburg je tam pod ravnjo iz leta 2019, tukaj pa ima +5,6 %. Komisijini podatki so njeno lastno objavljeno merilo; tabela uporablja isto zamisel, plačo, deljeno s HICP, vendar za plačo, ki jo prikazujejo strani tega spletišča.

Dohodek gospodinjstev je drugo vprašanje

Eurostat objavlja tudi uradno vrsto v realnem izrazu za gospodinjstva kot celoto: bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca, deflacioniran z indeksom cen za potrošnjo gospodinjstev, pri čemer je leto 2008 enako 100 (tepsr_wc310). To ni vrsta plač: meri razpoložljivi dohodek gospodinjstev (vključno z neprofitnimi institucijami, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) kot celote, deljen s številom prebivalcev in s cenovnim deflatorjem za potrošnjo gospodinjstev; metapodatki Eurostata ta izračun opisujejo za prilagojeno različico dohodka, ki dodaja socialne transferje v naravi. V EU je indeks znašal 107,97 leta 2019 in 115,57 leta 2025, kar je 7,0 % več; v euroobmočju (21 držav) pa se je povečal s 104,95 na 110,64, kar je 5,4 % več. Plača lahko zaostane za cenami v letu, ko dohodek gospodinjstev ne zaostane, in obratno.

Med državami: kaj kupi minimalna plača

Neposreden primer za primerjavo med državami je Eurostatova časovna vrsta minimalnih plač, ki navaja bruto mesečno nacionalno minimalno plačo v evrih in v SKM, preračunano s paritetami kupne moči za potrošnjo gospodinjstev (earn_mw_cur; metapodatki). Zajema 22 članic EU z nacionalno minimalno plačo; Avstrije, Danske, Finske, Italije in Švedske med njimi ni. Tabela prikazuje znesek, ki je veljal 1. julija 2026, razvrščen po SKM.

Vir: Eurostat, earn_mw_cur, 1. julij 2026 (2026-S2), bruto mesečni zneski; vrsta v SKM uporablja zadnje razpoložljive paritete kupne moči, Eurostat pa vrednosti v SKM za leto 2026 označuje kot ocene.

V evrih je najvišji znesek (Luksemburg, 2771 €) 4,5-krat višji od najnižjega (Bolgarija, 620 €); v SKM je najvišji (Nemčija, 2164) 2,3-krat višji od najnižjega (Estonija, 935). Spremeni se tudi vrstni red. Španska minimalna plača je v evrih za 27 % višja od poljske (1425 € proti 1119 €), v SKM pa se razlikujeta za manj kot 1 % (1556 proti 1547). V sedmih državah (Belgiji, Estoniji, Franciji, Nemčiji, na Irskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem) je znesek v SKM nižji od zneska v evrih. Strani o minimalni plači tega spletišča prikazujejo zneske v evrih in zgodovino za vsako državo.

Česa te številke ne zajamejo

• Povprečje, ne tipičen delavec. Plača je aritmetična sredina: skupne plače, deljene z zaposlenimi, preračunane na polni delovni čas. Spremeni se tako, ko se spremeni sestava delovnih mest, kot tudi, ko se spremeni plača za isto delo.
• Pred davki. Podatki so bruto, pred dohodnino in prispevki zaposlenih za socialno varnost. Eurostatova vrsta neto zaslužkov (earn_nt_netft) ima različici v SKM in v realnem izrazu, vendar so v izdaji z dne 1. oktobra 2026 zneski za leto 2024 približno ena dvanajstina letnih zneskov v sosednjih letih in so označeni kot prekinitev vrste, nastale realne spremembe (približno −90 % za leto 2024 in približno +1100 % za leto 2025 v državah EU) pa niso uporabne, zato se ta članek nanjo ne opira.
• En sam cenovni indeks. HICP sledi porabi gospodinjstev, njegovi metapodatki pa med postavkami, ki jih ne zajema, navajajo pripisane najemnine za stanovanja, namišljeno najemnino lastnikov, ki živijo v svojih stanovanjih. Glejte Kaj je v košarici za izračun inflacije in Cene stanovanj, najemnine in inflacija. Gospodinjstvo z drugačnim proračunom se sooča z drugačno spremembo cen; inflacija hrane je en primer.
• Časovni okvir. Vrsta plač se konča leta 2024, zato ta članek ne more povedati, kaj se je s plačami zgodilo leta 2025 ali 2026. Komisijini podatki za leto 2025 v njenem pregledu so projekcije in jih tu ne ponavljamo.
• Ne pove, ali plača zadošča. Pozitivna realna sprememba pomeni, da je bilo s plačo mogoče kupiti več kot leta 2019; ne pove pa, ali je plača dovolj.

Kje na tem spletišču poiskati več

• Kalkulator inflacije spremembo cen pretvori v znesek: vnesete znesek in dva meseca, kalkulator pa s HICP izračuna enakovredni znesek. Vsaka država ima svojo različico, na primer Nemčija.
• Strani o povprečni plači in minimalni plači razvrščajo države in prikazujejo zgodovino vsake države; stran o plači v euroobmočju prikazuje zgoraj uporabljeni agregat.
• Stran o cenah hrane primerja raven cen hrane med državami, stran o inflaciji v euroobmočju pa vsebuje zadnjo mesečno stopnjo.
• Kar zasluži varčevalec, je druga plat istega izračuna: stran o obrestni meri za varčevanje primerja z inflacijo to, kar so banke izplačevale gospodinjstvom za enoletne vloge v vsaki državi euroobmočja.

Na kratko

• Realna plača je plača, deljena s cenami. Od leta 2019 do 2024 je v 19 od 26 držav zrasla, v 7 pa upadla (Finska, Nemčija, Francija, Švedska, Grčija, Češka, Italija); v euroobmočju z 20 državami so plače zrasle za 18,5 %, cene pa za 20,3 %.
• V euroobmočju so realne plače upadle leta 2020 in 2022 ter zrasle leta 2021, 2023 in 2024.
• Evropska komisija realne plače v EU za leto 2024 ocenjuje na 0,7 % pod ravnjo iz leta 2019; njeni podatki po državah uporabljajo drugačno vrsto plač, zato se za nekatere države razlikujejo od tabele.
• Med državami SKM odpravi razlike v ravni cen: razlika med najvišjo in najnižjo minimalno plačo je 4,5-kratna v evrih in 2,3-kratna v SKM.
• Podatki so bruto, povprečni in se končajo leta 2024; ne povedo, ali je plača dovolj.

Podatki: Eurostat (povprečna plača na zaposlenega, preračunana na polni delovni čas, nama_10_fte; HICP prc_hicp_minr in prc_hicp_ainr; minimalne plače earn_mw_cur; realni dohodek gospodinjstev tepsr_wc310; neto zaslužki earn_nt_netft) in Evropska komisija (Labour Market and Wage Developments in Europe, Annual Review 2025). euroflation je neodvisen sledilnik in ni povezan z Eurostatom, Evropsko komisijo ali EU. Nič od tukaj zapisanega ni finančni nasvet. Citati so iz angleških izvirnikov.