Od česa je odvisna cena elektrike: merit order, omrežje in davki
Kilovatna ura za gospodinjstvo ima tri dele: energijo in dobavo, omrežje ter davke. Kako merit order določa veleprodajno ceno in kaj se razlikuje po državah.
Leta 2025 je gospodinjstvo v EU s porabo med 2500 in 5000 kWh na leto v povprečju plačalo 28,9 centa za vsako kilovatno uro. Eurostat to ceno razdeli na tri dele: 12,5 centa za energijo in dobavo, 8,2 centa za omrežje in 8,3 centa za davke, pristojbine, dajatve in bremenitve, vključno z DDV (deli so zaokroženi vsak zase). Ista kilovatna ura je na Madžarskem stala 10,8 centa, v Nemčiji pa 38,5 centa. Tri dele poganjajo različni dejavniki. Prvi je povezan z veleprodajnim trgom, kjer ceno določa pravilo, imenovano merit order, in pogosto plin. Drugi pokriva omrežje. Tretjega sestavljajo davki, pristojbine, dajatve in bremenitve. Članek jih obravnava po vrsti, s podatki in navedbo vira pri vsakem koraku.
Trije deli vsake kilovatne ure
Eurostat objavlja letne sestavne dele cene elektrike za gospodinjstva (nrg_pc_204_c). Razdelitev sledi uredbi EU o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije, ki v drugi prilogi opredeljuje tri glavne elemente (Uredba (EU) 2016/1952):
- Energija in dobava: proizvodnja, združevanje, izravnava energije, stroški dobavljene energije, storitve za odjemalce, poprodajno upravljanje in drugi stroški dobave.
- Omrežje: tarife za prenos in distribucijo, izgube zaradi prenosa in distribucije, omrežni stroški, stroški poprodajnih storitev, stroški vzdrževanja sistema ter najemnina za števec in stroški merjenja.
- Davki, pristojbine, dajatve in bremenitve: vsota DDV, dajatev za spodbujanje obnovljivih virov energije, energijske učinkovitosti ter soproizvodnje toplote in električne energije, dajatev za plačila zmogljivosti in energetsko varnost, okoljskih davkov, dajatev v zvezi z jedrskim sektorjem in preostale skupine.
Uredba dodaja, da cene vključujejo vse plačljive prispevke, od katerih se odštejejo morebitni popusti ali premije, prištejejo pa se drugi prispevki, kot sta najemnina za števec in stalni prispevki. Podatki tukaj veljajo za razred porabe, ki ga Eurostat imenuje DC, od 2500 do 4999 kWh na leto; ta razred uporabljajo tudi strani o cenah elektrike na tem spletišču. Cene po elementih so letne, zato se lahko nekoliko razlikujejo od polletnih cen na teh straneh.
Kako so se gibali trije deli od leta 2019
Tabela prikazuje povprečje EU (27 držav) za vsako leto v centih na kWh, z deležem vsakega dela v ceni.
| Leto | Cena (centov na kWh) | Energija in dobava | Omrežni stroški | Davki, pristojbine, dajatve in bremenitve |
|---|---|---|---|---|
| 2019 | 21,5 | 6,7 (31 %) | 6,0 (28 %) | 8,9 (41 %) |
| 2020 | 21,5 | 6,6 (31 %) | 6,3 (29 %) | 8,6 (40 %) |
| 2021 | 23,6 | 8,6 (37 %) | 6,4 (27 %) | 8,6 (36 %) |
| 2022 | 26,1 | 14,2 (54 %) | 6,6 (25 %) | 5,3 (20 %) |
| 2023 | 29,2 | 16,6 (57 %) | 7,2 (25 %) | 5,4 (18 %) |
| 2024 | 29,0 | 14,1 (49 %) | 7,8 (27 %) | 7,1 (25 %) |
| 2025 | 28,9 | 12,5 (43 %) | 8,2 (28 %) | 8,3 (29 %) |
Vir: Eurostat, nrg_pc_204_c, EU27, razred DC, euro; cena je vsota treh elementov; deleži cene so v oklepajih, zaokroženi.
Izstopajo tri stvari. Del za energijo in dobavo je zrasel s 6,7 centa leta 2019 na 16,6 centa leta 2023, od takrat pa pada. Omrežni del je naraščal vsako leto, s 6,0 na 8,2 centa. Davčni del pa je z 8,6 centa leta 2021 padel na 5,3 centa leta 2022 in se nato spet povzpel na 8,3 centa. Eurostat navaja, da njegovi polletni davčni deleži „odražajo učinek vladnih ukrepov za omilitev stroškov elektrike za gospodinjstva v EU leta 2022 in postopnega zmanjševanja teh ukrepov od leta 2023“: delež je bil v drugem polletju 2022 14,7 %, najnižji v obdobju, ki ga Eurostat prikazuje na grafikonu, od 2008 do 2025, v drugem polletju 2025 pa 28,9 % (Eurostat, Electricity price statistics).
Veleprodajna cena: kako deluje merit order
Del za energijo in dobavo je povezan z veleprodajnim trgom. V EU ta trg deluje po načelu marginalnih cen, imenovanem tudi pay-as-clear (plačilo po klirinški ceni): vsi proizvajalci za elektriko, ki jo v danem trenutku prodajo, dobijo enako ceno. Evropska komisija to načelo opisuje korak za korakom: proizvajalci oddajo ponudbe glede na svoje proizvodne stroške, ponudbe si sledijo od najcenejšega do najdražjega vira, najprej se kupi najcenejša elektrika in „ko je celotno povpraševanje zadovoljeno, vsi dobijo ceno zadnjega proizvajalca, od katerega je bila elektrika kupljena“ (Evropska komisija, Electricity market design). Razvrstitev ponudb od najcenejše do najdražje je merit order, zadnja sprejeta ponudba pa je marginalna ponudba.
Ponudbe se razvrstijo po marginalnih proizvodnih stroških, torej spremenljivih stroških proizvodnje ene dodatne enote. Skupno raziskovalno središče Komisije navaja, da ti stroški običajno obsegajo tri dele: gorivo, emisije ogljika v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami ter spremenljive stroške obratovanja in vzdrževanja. Plinske, premogovne in lignitne elektrarne ponujajo po ceni, ki jo „večinoma določa cena osnovne surovine“, sončne in vetrne elektrarne ter hidroelektrarne pa imajo spremenljive proizvodne stroške blizu nič; zadnja sprejeta ponudba v tistem obdobju določi ceno, ki se plača vsem sprejetim proizvajalcem (JRC, The Merit Order and Price-Setting Dynamics in European Electricity Markets, 2023). JRC ugotavlja, da se cene na trgu za dan vnaprej oblikujejo po območjih, običajno po državi ali manjši regiji, in da povezovalni daljnovodi omogočajo, da cenejša elektrika teče v dražje območje, dokler niso polno zasedeni. Komisija navaja, da se od 30. septembra 2025 cene za dan vnaprej izračunavajo vsakih 15 minut namesto vsako uro.
Kako pogosto ceno določa plin
Isto kratko poročilo JRC ugotavlja, da so elektrarne na zemeljski plin „pogosto marginalne tehnološke enote v razvrstitvi merit order“. Enako pravijo evropski energetski regulatorji. ACER, Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, je v oceni zasnove trga iz leta 2022 zapisala, da „plinske elektrarne pogosto določajo marginalne cene elektrike na trgih električne energije v EU“ (ACER, Final Assessment of the EU Wholesale Electricity Market Design), v poročilu o spremljanju iz leta 2026 pa, da „proizvodnja iz plina pogosto določa marginalno ceno, zlasti v obdobjih konične porabe“ (ACER, Key developments in European electricity and gas markets, 2026). Določati ceno ni isto kot dobavljati elektriko. V simulaciji trga EU za leto 2022, ki jo je izvedlo JRC, so plinske elektrarne določale ceno 55 % časa, pri tem pa so proizvedle 19 % elektrike v EU. To je rezultat modela za eno leto, ne štetje opaženih ur.
V primerjavi veleprodajnih cen v konici obremenitve v Evropi, Združenih državah in na Japonskem ACER ravni cen povezuje s strukturo proizvodnje: „višji deleži obnovljivih virov in jedrske energije znižujejo ravni veleprodajnih cen“, medtem ko „večja odvisnost od plina vodi do višjih in bolj nestanovitnih cen“. Opisuje tudi spreminjajočo se vlogo plina: z rastjo sončne proizvodnje povpraševanje po proizvodnji iz plina „se krči v urah dnevne svetlobe“, vendar je število ur, v katerih plin določa ceno, „spet naraslo, zlasti med večernimi dvigi obremenitve in v obdobjih šibkega vetra“. ACER je v oceni iz aprila 2022 krizo opisala kot „v bistvu šok plinskih cen, ki vpliva tudi na cene elektrike“ in presodila, da je sedanjo zasnovo veleprodajnega trga „vredno ohraniti“, saj je ugotovila, da zagotavlja učinkovito in zanesljivo oskrbo v razmeroma običajnih tržnih razmerah.
Od veleprodaje do računa
Gospodinjstvo ne plačuje veleprodajne cene neposredno. Poročilo ACER iz leta 2026 ugotavlja, da so se cene plina in elektrike za gospodinjstva „ustalile na povišanih ravneh po krizi“: pogodbe s fiksno ceno in strategije varovanja pred nihanji cen (hedging) so upočasnile prenos nižjih veleprodajnih stroškov, več davčnih razbremenitev in podpornih ukrepov iz časa krize pa je poteklo. Veleprodajni stroški vstopajo v element energije in dobave, ki po opredelitvi iz uredbe vključuje tudi druge stroške dobave, kot so izravnava energije, storitve za odjemalce in poprodajno upravljanje. ACER ocenjuje, da so stroški energije in dobave leta 2024 znašali približno polovico končnih cen za gospodinjstva (gre za povprečje vseh razredov gospodinjstev); v Eurostatovih podatkih za razred DC je ta del leta 2024 znašal 49 % cene v EU, leta 2025 pa 43 %.
Zakaj se cena kilovatne ure med državami razlikuje
Eurostat navaja, od česa je odvisna cena energije v EU: „vrsta različnih razmer na strani ponudbe in povpraševanja, med drugim geopolitični položaj, nacionalni energetski miks, diverzifikacija uvoza, omrežni stroški, stroški varstva okolja, hude vremenske razmere ali višina trošarin in obdavčitve“. Podatki po elementih kažejo, v katerem delu cene so razlike. Tabela zajema 27 držav EU za leto 2025, razvrščenih po ceni.
| Država | Cena (centov na kWh) | Energija in dobava | Omrežni stroški | Davki, pristojbine, dajatve in bremenitve | Delež davkov v ceni (%) |
|---|---|---|---|---|---|
| Nemčija | 38,5 | 14,8 | 11,3 | 12,4 | 32,2 |
| Belgija | 35,4 | 15,4 | 12,0 | 8,0 | 22,6 |
| Danska | 34,1 | 9,6 | 7,9 | 16,6 | 48,6 |
| Irska | 33,8 | 22,9 | 12,5 | −1,6 | −4,7 |
| Češka | 32,4 | 14,9 | 9,5 | 8,0 | 24,6 |
| Italija | 31,3 | 18,0 | 4,4 | 8,9 | 28,4 |
| Avstrija | 30,9 | 16,0 | 9,6 | 5,3 | 17,2 |
| Ciper | 29,2 | 15,7 | 3,4 | 10,1 | 34,5 |
| Švedska | 26,9 | 6,9 | 10,7 | 9,4 | 34,8 |
| Luksemburg | 26,7 | 16,1 | 12,3 | −1,7 | −6,3 |
| Španija | 26,4 | 11,1 | 7,1 | 8,2 | 31,0 |
| Poljska | 26,3 | 7,7 | 7,3 | 11,3 | 43,0 |
| Francija | 26,2 | 10,9 | 7,6 | 7,7 | 29,5 |
| Nizozemska | 24,7 | 14,7 | 11,4 | −1,4 | −5,5 |
| Latvija | 24,5 | 11,7 | 8,5 | 4,3 | 17,6 |
| Portugalska | 24,1 | 11,8 | 4,3 | 8,0 | 33,4 |
| Romunija | 23,9 | 10,9 | 7,4 | 5,7 | 23,7 |
| Grčija | 23,4 | 16,1 | 3,3 | 3,9 | 16,8 |
| Estonija | 23,0 | 10,3 | 7,2 | 5,5 | 23,9 |
| Finska | 22,7 | 7,4 | 8,4 | 6,9 | 30,3 |
| Litva | 20,3 | 9,9 | 6,9 | 3,5 | 17,2 |
| Slovenija | 19,8 | 11,3 | 4,2 | 4,3 | 21,6 |
| Slovaška | 18,7 | 8,2 | 4,3 | 6,2 | 32,9 |
| Hrvaška | 16,4 | 7,9 | 5,2 | 3,2 | 19,6 |
| Bolgarija | 13,3 | 7,7 | 3,4 | 2,2 | 16,6 |
| Malta | 12,8 | 7,3 | 4,7 | 0,8 | 5,9 |
| Madžarska | 10,8 | 2,5 | 6,0 | 2,3 | 21,2 |
Vir: Eurostat, nrg_pc_204_c, 2025, razred DC, euro; cena je vsota treh elementov. Pri 23 od 27 držav se vsota od povprečja obeh polletnih cen na straneh o cenah elektrike na tem spletišču razlikuje za največ 1 %; Ciper, Češka in Madžarska se razlikujejo za 1,2 % do 2,2 %, vsota elementov na Irskem (33,8 centa) pa je za 7,2 % pod njenim polletnim povprečjem (36,4 centa).
- Energija in dobava se giblje od 2,5 centa na Madžarskem do 22,9 centa na Irskem, razlika pa je 20,4 centa, največja od vseh treh.
- Omrežje se giblje od 3,3 centa v Grčiji do 12,5 centa na Irskem, razlika pa je 9,1 centa (izračunano iz nezaokroženih vrednosti).
- Davki, pristojbine, dajatve in bremenitve se gibljejo od −1,7 centa v Luksemburgu do 16,6 centa na Danskem, razlika pa je 18,3 centa; Danska ima tudi najvišji delež v ceni, 48,6 %.
Uredba popuste odšteva od cene, podatkovni nabor pa olajšave beleži kot ločene postavke. Na Nizozemskem je na primer postavka okoljskih davkov −5,6 centa, postavka olajšav v višini 15,8 centa na kWh pa je zabeležena pod TAX_ENV_ALLOW, celoten element znaša −1,4 centa. Eurostatova polletna serija kaže tudi negativne davčne deleže v Luksemburgu in na Nizozemskem v drugem polletju 2025 (−6,3 % in −5,2 %), Eurostat pa navaja, da se je povprečni davčni delež v EU med prvim in drugim polletjem 2025 zvišal za 1,3 odstotne točke, „večinoma zaradi zmanjšanja subvencij in olajšav“.
Česa trije deli ne povedo
- Ni enako v vseh valutah. Eurostatov standard kupne moči (SKM) odpravlja razlike v ravni cen med državami. Na zemljevidu v njegovem članku (podatki, pridobljeni aprila 2026) za drugo polletje 2025 so najvišje Romunija (49,52 SKM na 100 kWh), Češka (38,65) in Poljska (37,15), najnižje pa Malta (14,09), Madžarska (15,10) in Finska (18,77), kar je drugačen vrstni red kot v evrih.
- En razred porabe. Tabela velja za gospodinjstva s porabo od 2500 do 4999 kWh na leto. Eurostatov podatkovni nabor ima še štiri razrede, od manj kot 1000 kWh do 15.000 kWh ali več, in ti dajejo drugačne cene na kWh.
- Letni elementi. Razdelitev je letna in sega do leta 2025. Polletne cene na straneh tega spletišča so objavljene prej in segajo v leto 2026.
- Ni napoved. Nič od zapisanega ne govori o tem, kam se bodo cene gibale naprej.
Kje na tem spletišču poiskati več
- Lestvica cen elektrike navaja vse države; strani posameznih držav, na primer Nemčije in Madžarske, prikazujejo polletno zgodovino, stran za euroobmočje pa agregat.
- Za plin za gospodinjstva veljajo ista pravila: glejte lestvico cen plina in stran o plinu za euroobmočje.
- Pregled cen postavlja inflacijo in cenovne serije drugo ob drugo, stran o inflaciji v euroobmočju pa ima zadnjo mesečno stopnjo.
Na kratko
- Kilovatna ura za gospodinjstvo ima tri dele: energijo in dobavo, omrežne stroške ter davke, pristojbine, dajatve in bremenitve. V EU so leta 2025 znašali 12,5, 8,2 in 8,3 centa, skupaj 28,9 centa.
- Veleprodajno ceno določa merit order: najprej obratujejo najcenejše elektrarne, zadnja potrebna pa določi ceno za vse proizvajalce. Plin jo pogosto določa: v simulaciji JRC za leto 2022 jo je določal 55 % časa, pri tem pa je proizvedel 19 % elektrike v EU.
- Cena za gospodinjstva sledi veleprodajni z zamikom, zaradi pogodb s fiksno ceno in varovanja pred nihanji cen, oblikujejo pa jo tudi omrežja ter davki in olajšave.
- Med državami je razlika največja pri energiji in dobavi (2,5 centa na Madžarskem, 22,9 centa na Irskem); davki segajo od negativnih vrednosti do 16,6 centa.
Podatki: Eurostat (sestavni deli cene elektrike za gospodinjstva nrg_pc_204_c, polletne cene nrg_pc_204, Electricity price statistics), Uredba (EU) 2016/1952, Evropska komisija (Electricity market design), Skupno raziskovalno središče Komisije in ACER (Final Assessment of the EU Wholesale Electricity Market Design, 2022; Key developments in European electricity and gas markets, 2026). euroflation je neodvisen sledilnik in ni povezan z Eurostatom, Evropsko komisijo, ACER ali EU. Nič od zapisanega ni finančni nasvet. Citati so prevedeni iz angleških izvirnikov.