Stagflacija: kaj je in kakšen je položaj Evrope

Stagflacija je beseda za hkratno šibko rast in visoko inflacijo. ECB piše, da beseda „nima enotne opredelitve“, in nobeno od besedil ECB in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), preverjenih za to stran, ne določa številčnega praga za inflacijo, rast ali brezposelnost. Ta stran zato ne odloča, ali je Evropa v stagflaciji. Najnovejše številke postavlja ob opredelitve in izkušnje iz 1970. let, presojo pa prepušča vam.

Avgusta 2026 je bila inflacija v euroobmočju 3,2 % (po Eurostatovi hitri oceni za september 3,8 %), realni BDP je bil v drugem četrtletju 1,2 % višji kot leto prej, brezposelnost pa je znašala 6,4 %, leto prej 6,3 %.

Kaj beseda pomeni

Besedo je v spodnjem domu britanskega parlamenta 17. novembra 1965 uporabil Iain Macleod, ki je v razpravi o gospodarskih zadevah vložil amandma opozicije. Rekel je, da ima država zdaj „najslabše iz obeh svetov“, „ne le inflacijo na eni strani ali stagnacijo na drugi, ampak obe skupaj“, pozneje pa je govoril o „obdobju, ki ga imenujem ‚stagflacija‘“ (Hansard).

Današnje institucije jo opisujejo s podobnimi besedami, vendar ne enako: ECB navaja stagnirajočo proizvodnjo, profil v IMF-ovi reviji Finance & Development naraščajočo brezposelnost, blog IMF pa počasno rast.

• ECB: „‚Stagflacija‘ nima enotne opredelitve, vendar jo povezujejo s stagnirajočo proizvodnjo in vztrajno visoko inflacijo, ki se pojavljata hkrati“ (Ekonomski bilten 4/2022). V tem okvirju je ECB preverjala, ali je zasebni sektor (potrošniki in poklicni napovedovalci) pričakoval stagflacijsko obdobje, in sicer s tremi pogoji: inflacijska pričakovanja so visoka ali naraščajo na ravni, ki niso združljive s ciljem ECB glede stabilnosti cen, 2 %; pričakuje se, da bo gospodarstvo v stagnaciji ali recesiji; in pričakuje se, da bo oboje trajalo vsaj dve leti. Za te tri pogoje ECB ni določila nobenih številk razen cilja 2 % in dvoletnega horizonta.
• IMF: profil ekonomista Roberta Gordona v reviji Finance & Development opisuje „stagflacijo“ 1970. let kot „hkratno povečanje inflacije in brezposelnosti“, ki je izpodbijalo stališče, utemeljeno s Phillipsovo krivuljo, da je višja inflacija šla z roko v roki z nižjo brezposelnostjo (IMF, 2017). Blog IMF govori o „visoki inflaciji in počasni rasti, ki sta sledili“ naftnim cenovnim skokom 1970. let in „sta znani kot stagflacija“ (IMF, 2022).

Navedene sestavine so torej inflacija, ki je visoka ali narašča; šibka proizvodnja (po besedah ECB stagnirajoča ali v recesiji, v blogu IMF počasna rast) ali naraščajoča brezposelnost (profil IMF iz leta 2017); in v formulaciji ECB vztrajnost. Cilj ECB je inflacija 2 % v srednjeročnem obdobju, njena zavezanost temu cilju pa je simetrična. Noben vir ne pove, kako visoko je visoko ali kako šibko je šibko.

1970. leta v številkah

Naftna šoka 1973–74 in 1979 sta zaznamovala obdobje 1970. let, čeprav je inflacija naraščala že pred prvim (Mesečni bilten ECB, november 2000). Organizacija arabskih držav izvoznic nafte je 19. oktobra 1973 uvedla naftni embargo proti Združenim državam, do januarja 1974 pa se je cena nafte skoraj početverila, z 2,90 na 11,65 dolarja za sod, po podatkih zgodovinske strani Federal Reserve. Leta 1979, približno ob iranski revoluciji, so cene nafte spet zrasle in se med aprilom 1979 in aprilom 1980 več kot podvojile (Federal Reserve). Fedov lastni opis obdobja pravi, da sta inflacija in brezposelnost postali „nesprejemljivo visoki“, in ga imenuje obdobje „stagflacije“.

Podatkovna zbirka AMECO Evropske komisije podaja številke za pet velikih gospodarstev:

Leta 1975 je realni BDP upadel v vseh petih gospodarstvih, brezposelnost je bila v vseh petih višja kot leta 1974, inflacija pa je znašala od 5,9 % do 24,2 %. Leta 1980 se je proizvodnja zmanjšala v Združenem kraljestvu in ZDA, v ostalih treh pa narasla, inflacija je bila med 5,4 % in 21,1 %. Za 11 držav, ki so leta 1999 ustanovile euroobmočje, ECB ocenjuje povprečno inflacijo cen življenjskih potrebščin leta 1974 na 13,2 %, brezposelnost leta 1979 pa na 5,7 %, po 2,8 % leta 1973.

Indeks cen življenjskih potrebščin v zbirki AMECO je nacionalni, stopnje inflacije je iz njega izračunal euroflation, nemška brezposelnost pa je vrsta za Zahodno Nemčijo. Teh številk ni mogoče neposredno primerjati po ravni s harmoniziranim HICP in podatki po opredelitvi ILO, navedenimi spodaj.

Leta 2022 sta ECB in blog IMF navedla razlike v primerjavi z obdobjem 1970. let. Okvir ECB je navedel manjšo odvisnost od nafte (a večjo od plina), manj formalne indeksacije plač in strategijo denarne politike, ki je jasneje usmerjena v zasidranje inflacijskih pričakovanj in znižanje inflacije na 2 % v srednjeročnem obdobju. Blog IMF je dodal, da je bila naftna intenzivnost, torej število sodov, potrebnih za milijon dolarjev BDP, med cenovnim šokom 1973–74 približno 3,5-krat višja kot leta 2022.

Euroobmočje od leta 2008, iste tri številke

Eurostatovi letni podatki za euroobmočje (21 držav, sedanja sestava) za leta, ki od 2008 izstopajo: vsa leta z upadom realnega BDP (2009, 2012, 2013 in 2020), obe leti z najvišjo inflacijo (2022 in 2023) ter zadnje celo leto.

V tej tabeli vsa tri merila izpolnjuje samo leto 2012: inflacija nad ciljem ECB 2 % (2,5 %), upadajoč realni BDP (−0,9 %) in naraščajoča brezposelnost (z 10,3 % leta 2011 na 11,6 %). Merila so izbira te strani, ne pragovi ECB ali IMF, drugačna izbira pa da drugačen odgovor. V letih 2022 in 2023 je bila povprečna letna inflacija 8,4 % in 5,5 %, realni BDP je zrasel za 3,7 % in 0,4 %, brezposelnost pa je znašala 6,7 % in 6,5 %. Ali katero od teh let zasluži to besedo, je presoja, ki je zgornji viri ne razrešijo.

Tri številke zdaj, po državah

Tabela za vsako mero uporablja eno obdobje za euroobmočje in njegovih 21 članic: inflacija avgusta 2026 (septembrske hitre ocene so izpuščene do celotne objave 16. oktobra), rast realnega BDP v drugem četrtletju 2026 glede na isto četrtletje leto prej in brezposelnost avgusta 2026 s spremembo glede na avgust 2025 (irska septembrska številka o brezposelnosti je izpuščena, da za vsako državo velja isti mesec).

Če merila štejemo posamično, je imelo avgusta 19 od 21 držav inflacijo nad 2 % ECB, ena je bila pri 2,0 % in ena pod tem. Realni BDP je bil višji kot leto prej v 20 državah in nižji v eni, na Irskem (−0,4 %). Brezposelnost je bila višja kot leto prej v 10 državah, nespremenjena v eni in nižja v 10. Tabela omogoča preverjanje katere koli kombinacije, ki se vam zdi pomembna.

Kako brati stolpce:

• Inflacija je letna stopnja HICP; lestvica držav našteva vsako državo. Septembrska hitra ocena za euroobmočje (3,8 %) je zgodnja ocena Eurostata, celotna septembrska objava pa je predvidena 16. oktobra 2026. Osnovna in skupna inflacija pokaže, kolikšen del stopnje je energija.
• Realni BDP je Eurostatova vrsta obsegov (verižno povezani obsegi, sprememba glede na isto četrtletje prejšnjega leta, sezonsko in koledarsko prilagojeno). Na dan 12. oktobra 2026 je Eurostat devet od 21 nacionalnih podatkov (Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Hrvaška, Luksemburg, Nizozemska in Portugalska) označil kot začasne. BDP Irske niha z dejavnostjo multinacionalnih podjetij: njen statistični urad objavlja mere, kot sta Modified Final Domestic Demand in Modified Total Domestic Demand, ki po njegovih besedah „odpravljata popačeni učinek globalizacije na BDP“ (CSO), po podatkih te strani (Eurostat) pa je bil irski BDP v prvem četrtletju 2026 za 13,4 % nižji kot leto prej.
• Brezposelnost sledi opredelitvi Mednarodne organizacije dela (ILO): osebe, stare od 15 do 74 let, brez dela, ki so ga v zadnjih štirih tednih iskale in bi lahko začele delati v dveh tednih, kot delež delovne sile. Eurostatova glavna vrsta je sezonsko prilagojena, razen tega, da za Nemčijo in Nizozemsko namesto nje objavlja trendne podatke, za Finsko pa so glavni kazalnik trendni podatki. Tabela za vse države uporablja vrsto, ki jo Eurostat vodi kot sezonsko prilagojeno (za Nemčijo in Nizozemsko so te vrednosti trendni podatki); za Finsko tabela prikazuje sezonsko prilagojenih 9,9 % proti 10,1 % leto prej, trendna vrsta pa kaže 10,3 % proti 9,9 %. Brezposelnost ni primerljiva z registrirano brezposelnostjo.

Kaj sta ECB in IMF povedala aprila 2026

Christine Lagarde, predsednico ECB, so na novinarski konferenci 30. aprila 2026 dvakrat vprašali o stagflaciji. Njen prvi odgovor: „menimo, da je precej priljubljeno govoriti o stagflaciji... menimo, da jo je bolje pustiti v 1970. letih... Torej stagflacije, tega bleščečega izraza, ne uporabljamo za okoliščine, v katerih smo, ker resnično menimo, da je povezana z razmerami iz 1970. let“ (prepis ECB). Po njenih besedah so bile za 1970. leta značilne vztrajna inflacija, zelo visoka brezposelnost ter denarni in fiskalni okvir, ki „ni imel nič skupnega s tem, kar imamo zdaj“.

Direktorja raziskovalnega oddelka IMF so 14. aprila 2026 vprašali o lekcijah iz 1970. let „za preprečitev morebitne stagflacije“. Besede sam ni uporabil. Rekel je, da je šok, tudi če bi se konflikt ustavil še isti dan, po količini nafte, umaknjene s trga, „primerljiv z naftnim cenovnim šokom iz leta 1974“, da je svetovno gospodarstvo zdaj „veliko manj odvisno od nafte kot takrat“ in da je „lekcija tistega obdobja, da ne želimo dovoliti, da bi se energetski šok sprevrgel v trajen problem inflacije“ (IMF).

To so izjave samih institucij. Ta stran ne zavzema nobenega stališča.

Kako sami uporabiti številke

• Najprej izberite merila. Najpreprostejši so inflacija glede na 2 % ECB, rast glede na nič in brezposelnost glede na leto prej. Viri ne podajajo nobenega od teh pragov, drugačna izbira pa spremeni odgovor.
• Poglejte trajanje. Okvir ECB iz leta 2022 je zahteval obdobje vsaj dveh let, ne enega četrtletja. Strani o euroobmočju prikazujejo vsako vrsto skozi čas: inflacija, rast BDP in brezposelnost.
• Upoštevajte, kaj poganja inflacijo. Skok cen energije dvigne skupno stopnjo bolj kot osnovno, obe pa lahko pripovedujeta različni zgodbi.
• Ne pozabite na popravke. Ocene BDP se popravljajo, ko prispe več podatkov, Eurostat pa objavlja analize popravkov.

Na kratko

• Stagflacija nima enotne dogovorjene opredelitve, preverjena besedila ECB in IMF pa ne podajajo številčnega praga. ECB jo povezuje s stagnirajočo proizvodnjo in vztrajno visoko inflacijo; publikacije IMF obdobje 1970. let opisujejo kot inflacijo z naraščajočo brezposelnostjo (profil v reviji Finance & Development iz leta 2017) ali s počasno rastjo (blog iz leta 2022).
• Leta 1975 je realni BDP hkrati upadel v petih velikih gospodarstvih, inflacija pa je znašala od 5,9 % do 24,2 %.
• Avgusta 2026 je bila inflacija v euroobmočju 3,2 %, rast realnega BDP v 2. četrtletju 1,2 % in brezposelnost 6,4 %, med državami pa so velike razlike.
• Predsednica ECB je 30. aprila 2026 dejala, da ECB te besede ne uporablja za tedanje okoliščine. Ta stran sama ne sklepa.

Viri: Eurostat (HICP prc_hicp_minr in prc_hicp_ainr, realni BDP namq_10_gdp in nama_10_gdp, brezposelnost une_rt_m in une_rt_a; euroobmočje EA21 in 21 držav članic, pridobljeno 12. oktobra 2026); podatkovna zbirka AMECO Evropske komisije; eseji Federal Reserve History; Ekonomski bilten ECB 4/2022, Mesečni bilten ECB, november 2000, novinarska konferenca ECB 30. aprila 2026 in izjava o strategiji z dne 30. junija 2025; Finance & Development IMF (junij 2017), blog IMF (5. maja 2022) in novinarska konferenca IMF o WEO (14. aprila 2026); Hansard britanskega parlamenta; Irski centralni statistični urad (Central Statistics Office). euroflation je neodvisen sledilnik in ni povezan z ECB, Eurostatom, IMF ali EU. Nič od tukaj zapisanega ni finančni nasvet.